Gradbeni zakon (GZ-1) narekuje, da morajo nastanitveni objekti z desetimi ali več sobami imeti vsaj 10 % sob prilagojenih za osebe z invalidnostjo. Takšne sobe morajo omogočati samostojno in varno uporabo ter zadostovati prostorskim in funkcionalnim zahtevam za osebe z različnimi oviranostmi.

Premične klančine niso zakonsko predvidene kot primerna rešitev, saj ne omogočajo samostojnega in enakovrednega dostopa. Uporabne so lahko le v izjemnih primerih, kjer trajna ureditev ni mogoča, pri čemer morajo kljub začasnosti zagotavljati enako raven varnosti kot stalne rešitve.

Za učinkovito dostopnost je ključno, da so klančine ustrezno načrtovane glede širine, naklona, oprijemal in površin. Natančno določeni tehnični kriteriji zagotavljajo varnost in uporabo za vse vrste invalidskih vozičkov.

Objekti v javni rabi so namenjeni širši javnosti, njihova raba pa bo do konca leta 2025 morala biti omogočena vsem ljudem, ne glede na njihovo invalidnost oziroma drugo oviranost. Kateri so te objekti natančno opredeljuje Gradbeni zakon (GZ-1) v 3. členu, 26. točki.

Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki začne veljati 28. junija 2025, uvaja obveznosti za zagotavljanje dostopnosti širokega nabora storitev in digitalnih vsebin za invalide. Ključni poudarek je na digitalni dostopnosti, skladni s smernicami WCAG 2.1, pri čemer bodo nadzor in sankcije v pristojnosti inšpekcije.

Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije smo pripravili informativno zloženko v okviru projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov in Nacionalne svetovalne in informacijske točke. Zloženka je namenjena lastnikom, upraviteljem in najemnikom objektov v javni rabi, pa tudi širši javnosti, ki se želi seznaniti s pomembnostjo univerzalne dostopnosti. 

Sprejemni pulti so osrednji element dostopnosti javnih objektov, saj omogočajo enakovreden dostop do informacij in storitev za vse obiskovalce, vključno z osebami z oviranostmi. Njihova ustrezna postavitev, ergonomska prilagoditev, dobra osvetlitev ter vključitev podpornih tehnologij bistveno prispevajo k izboljšanju uporabniške izkušnje.

Pri premostitvi višinskih razlik v objektu pogosto mislimo le na večje ovire, spregledamo pa manjše, a prav tako pomembne težave – previsoke ali nekontrastne pragove in robove. Že nekaj milimetrov višinske razlike lahko invalidskim vozičkom onemogoči prehod, slabovidnim pa predstavlja nevarnost spotika.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo predlog sprememb Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), katerega cilj je izboljšati dostopnost obstoječih objektov v javni rabi za invalide. Ključne novosti vključujejo obveznost prilagoditve objektov do 12. decembra 2025, določitev minimalnih standardov dostopnosti in uvedbo nadzora ter sankcij za neprilagoditev.

Ustrezno oblikovana stopnišča morajo zagotavljati varno in dostopno uporabo za vse skupine uporabnikov, pri čemer so ključni elementi ravna in široka stopniščna rama, enotne stopnice brez previsov, obojestranska oprijemala ter kontrastne in taktilne oznake. S takšno zasnovo se izboljšata dostopnost in varnost v grajenem okolju, zlasti za gibalno ovirane, slepe in slabovidne osebe.