Vprašanja in odgovori

Koliko objektov v javni rabi je še vedno nedostopnih za invalide?

Tilen Jurca

Delite:

Stanje dostopnosti objektov v javni rabi je danes še vedno neustrezno, saj velika večina objektov ni prilagojenih potrebam invalidov, kar potrjujejo tako naši strokovni popisi objektov na terenu kot tudi podatki, pridobljeni prek anketne raziskave s strani Zagovornika načela enakosti. Urbanistični inštitut Republike Slovenije je do danes, na podlagi veljavne zakonodaje s področja univerzalne graditve in veljavnih standardov, podrobno ocenil več kot 350 objektov v javni rabi, kar predstavlja le majhen delež vseh obstoječih stavb v javni rabi v Sloveniji, na podlagi katerih ni mogoče podati stanja o dostopnosti vseh objektov v Sloveniji.

Da bi omogočili boljši pregled nad stanjem v Sloveniji  na inštitutu razvijamo orodje za samopopis dostopnosti objektov, kjer bodo lastniki/upravitelji/najemniki objektov in uporabniki storitev na podlagi enotne metodologije samoevalvirali in podali osnovno oceno dostopnosti svojega objekta. Orodje bo na voljo v letošnjem letu in pričakujemo, da s tem orodjem pridobimo večje število podatkov, na osnovi katerih bo lažje podati oceno o stanju v Sloveniji.

Podrobne popise in ocene dostopnosti objektov nadaljujemo v okviru projekta »Vseslovenske akcije ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov«. Ti podatki so ključni za lastnike objektov ter arhitekte in gradbenike, ki načrtujejo prilagoditve, hkrati pa omogočajo invalidom vpogled v dostopnost objektov pred njihovim obiskom. Opažamo namreč, da se prilagoditve pogosto izvajajo brez ustreznega posvetovanja s strokovnjaki ali invalidskimi organizacijami, kar vodi do rešitev, ki formalno izpolnjujejo zahteve, vendar v praksi uporabnikom ne služijo.

Prav nepravilne ali nepopolne prilagoditve so največja zapravljena priložnost. Tipični primeri pomanjkljivosti so neustrezne klančine, prenove sanitarnih prostorov, ki ne ustrezajo dimenzijskim standardom, ali oznake na steklenih površinah, ki niso dovolj kontrastne za slabovidne osebe. Prav tako so začasne rešitve, kot so premične klančine ali gosenična dvigala, neprimerne, saj ne zagotavljajo samostojne uporabe in posledično samostojnega vstopa in gibanja v objektih.

«julij 2026»
pontorsrečetpetsobned
29301
Klančina ni vedno dovolj

Klančina ni vedno dovolj

Klančina, dvigalo in dostopne sanitarije še ne pomenijo, da je objekt resnično dostopen vsem uporabnikom. Univerzalna dostopnost zahteva celosten pristop, ki poleg prostorskih prilagoditev vključuje tudi dostopne informacije, ustrezno komunikacijo in usposobljeno osebje, ki razume potrebe različnih skupin oseb z oviranostmi.

Preberi več
2345
6789101112
13

Kako morajo biti oblikovane kontrastne oznake na steklenih površinah?

Kontrastne oznake na steklenih površinah morajo biti oblikovane kot trakovi, ki so v dobrem kontrastu z okolico (okoliškimi površinami), na njih pa so lahko tudi grafični elementi, kot npr. logotip. Priporočljivo je, da so trakovi dvobarvni, izbrane barve pa so med seboj kontrastne. Glavna vloga kontrastnih oznak na steklenih površinah je namreč preprečevanje trka slepih in slabovidnih oseb, ki bi lahko steklene površine, zaradi svetlobe, odsevov, zamenjale za prost prehod.

Preberi več
141516171819
20212223242526
272829

Kolikšna mora biti minimalna širina steklene stene ob steklenih vratih, da mora biti označena s kontrastnimi oznakami?

Zakonodaja ne definira minimalne širine steklene stene ob steklenih vratih, ki mora biti označena s kontrastnimi oznakami. Menimo, da je nujnost teh oznak odvisna predvsem od situacije, kje in kako so steklene površine umeščene v prostor in kako so izvedene. Če obstaja možnost, da lahko slepa ali slabovidna oseba zamenja fiksno zasteklitev ob vratih za vhod oz. prost prehod, je namestitev kontrastnih oznak nujna.

Preberi več
303112
3456789