Dostopnost gostinskih obratov pomeni, da so restavracije, kavarne in bari urejeni tako, da lahko v njih enakovredno uživajo tudi gosti z različnimi oviranostmi. Zakonodaja določa, da mora biti vsaj četrtina miz in sedišč ob pultih dostopna osebam na vozičkih, z urejenimi potmi in primernimi dimenzijami miz. Pomembni so kontrasti barv za slabovidne, slušne zanke in dobra akustika za gluhe ter prilagojeni meniji v različnih oblikah. Priporočljiva je premična oprema, dovolj svetlobe brez bleščanja ter odstranitev ovir na poteh. Dostopna restavracija ali bar je prostor brez arhitekturnih in komunikacijskih ovir, kjer se vsi gostje počutijo dobrodošle.

Razstavni prostori morajo biti oblikovani po načelih dostopnega oblikovanja, ki zagotavljajo enakovreden dostop gibalno oviranim, slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim osebam. ZIMI in Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov določata zakonski okvir, ki omogoča, da sta kultura in znanje dostopna vsem brez ovir.

Tudi osebam z različnimi oblikami oviranosti je treba omogočiti samostojen vstop v bazen. Ker ena rešitev ne ustreza vsem, je pogosto potrebna kombinacija različnih pristopov, pripomočkov in elementov.

Urbanistični inštitut RS izvaja strokovne terenske preglede dostopnosti objektov na podlagi metodologije, skladne z zakonodajo in standardi. Popisi omogočajo prepoznavo ovir na lokaciji za vse vrste invalidnosti, rezultati pa so javno dostopni prek spletnih orodij.

Vhod v stavbo je prvi stik uporabnika z objektom. Če je urejen premišljeno, brez ovir in jasno označen, daje obiskovalcu občutek dobrodošlosti, varnosti in zaupanja, da bo lahko znotraj objekta samostojno uredil želene opravke. Pomembno je,  da je dostop do vhoda premišljeno zasnovan: brez ovir, z ustreznimi klančinami, jasno označenimi potmi, dobro vidnimi informacijami ter prilagojen vsem, tudi osebam z različnimi oviranostmi. 

Gradbeni zakon (GZ-1) narekuje, da morajo nastanitveni objekti z desetimi ali več sobami imeti vsaj 10 % sob prilagojenih za osebe z invalidnostjo. Takšne sobe morajo omogočati samostojno in varno uporabo ter zadostovati prostorskim in funkcionalnim zahtevam za osebe z različnimi oviranostmi.

Premične klančine niso zakonsko predvidene kot primerna rešitev, saj ne omogočajo samostojnega in enakovrednega dostopa. Uporabne so lahko le v izjemnih primerih, kjer trajna ureditev ni mogoča, pri čemer morajo kljub začasnosti zagotavljati enako raven varnosti kot stalne rešitve.

Za učinkovito dostopnost je ključno, da so klančine ustrezno načrtovane glede širine, naklona, oprijemal in površin. Natančno določeni tehnični kriteriji zagotavljajo varnost in uporabo za vse vrste invalidskih vozičkov.

Objekti v javni rabi so namenjeni širši javnosti, njihova raba pa bo do konca leta 2025 morala biti omogočena vsem ljudem, ne glede na njihovo invalidnost oziroma drugo oviranost. Kateri so te objekti natančno opredeljuje Gradbeni zakon (GZ-1) v 3. členu, 26. točki.

Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki začne veljati 28. junija 2025, uvaja obveznosti za zagotavljanje dostopnosti širokega nabora storitev in digitalnih vsebin za invalide. Ključni poudarek je na digitalni dostopnosti, skladni s smernicami WCAG 2.1, pri čemer bodo nadzor in sankcije v pristojnosti inšpekcije.