Zakonodaja ne definira minimalne širine steklene stene ob steklenih vratih, ki mora biti označena s kontrastnimi oznakami. Menimo, da je nujnost teh oznak odvisna predvsem od situacije, kje in kako so steklene površine umeščene v prostor in kako so izvedene. Če obstaja možnost, da lahko slepa ali slabovidna oseba zamenja fiksno zasteklitev ob vratih za vhod oz. prost prehod, je namestitev kontrastnih oznak nujna.

Kontrastne oznake na steklenih površinah morajo biti oblikovane kot trakovi, ki so v dobrem kontrastu z okolico (okoliškimi površinami), na njih pa so lahko tudi grafični elementi, kot npr. logotip. Priporočljivo je, da so trakovi dvobarvni, izbrane barve pa so med seboj kontrastne. Glavna vloga kontrastnih oznak na steklenih površinah je namreč preprečevanje trka slepih in slabovidnih oseb, ki bi lahko steklene površine, zaradi svetlobe, odsevov, zamenjale za prost prehod.

Klančina, dvigalo in dostopne sanitarije še ne pomenijo, da je objekt resnično dostopen vsem uporabnikom. Univerzalna dostopnost zahteva celosten pristop, ki poleg prostorskih prilagoditev vključuje tudi dostopne informacije, ustrezno komunikacijo in usposobljeno osebje, ki razume potrebe različnih skupin oseb z oviranostmi.

Z veseljem sporočamo, da je Urbanistični inštitut RS v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdal publikacijo Priročnik za zagotavljanje univerzalne dostopnosti objektov v javni rabi (PriD).

Januarja 2026 je začela veljati novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-D), ki prinaša pomembne spremembe na področju univerzalne dostopnosti in zagotavljanje enakih možnosti v družbi za osebe z oviranostmi. Povod za novelo so bile predvsem nejasnosti glede pooblastil inšpekcije pri nadzoru izvrševanja zakona ZIMI, višine glob v primeru kršenja zakona in definicije dostopnosti objekta v javni rabi.

Dostopnost gostinskih obratov pomeni, da so restavracije, kavarne in bari urejeni tako, da lahko v njih enakovredno uživajo tudi gosti z različnimi oviranostmi. Zakonodaja določa, da mora biti vsaj četrtina miz in sedišč ob pultih dostopna osebam na vozičkih, z urejenimi potmi in primernimi dimenzijami miz. 

Tudi osebam z različnimi oblikami oviranosti je treba omogočiti samostojen vstop v bazen. Ker ena rešitev ne ustreza vsem, je pogosto potrebna kombinacija različnih pristopov, pripomočkov in elementov.

Vhod v stavbo je prvi stik uporabnika z objektom. Če je urejen premišljeno, brez ovir in jasno označen, daje obiskovalcu občutek dobrodošlosti, varnosti in zaupanja, da bo lahko znotraj objekta samostojno uredil želene opravke. Pomembno je,  da je dostop do vhoda premišljeno zasnovan: brez ovir, z ustreznimi klančinami, jasno označenimi potmi, dobro vidnimi informacijami ter prilagojen vsem, tudi osebam z različnimi oviranostmi. 

Gradbeni zakon (GZ-1) narekuje, da morajo nastanitveni objekti z desetimi ali več sobami imeti vsaj 10 % sob prilagojenih za osebe z invalidnostjo. Takšne sobe morajo omogočati samostojno in varno uporabo ter zadostovati prostorskim in funkcionalnim zahtevam za osebe z različnimi oviranostmi.

Objekti v javni rabi so namenjeni širši javnosti, njihova raba pa bo do konca leta 2025 morala biti omogočena vsem ljudem, ne glede na njihovo invalidnost oziroma drugo oviranost. Kateri so te objekti natančno opredeljuje Gradbeni zakon (GZ-1) v 3. členu, 26. točki.