Dostopnost gostinskih obratov pomeni, da so restavracije, kavarne in bari urejeni tako, da lahko v njih enakovredno uživajo tudi gosti z različnimi oviranostmi. Zakonodaja določa, da mora biti vsaj četrtina miz in sedišč ob pultih dostopna osebam na vozičkih, z urejenimi potmi in primernimi dimenzijami miz. 

Tudi osebam z različnimi oblikami oviranosti je treba omogočiti samostojen vstop v bazen. Ker ena rešitev ne ustreza vsem, je pogosto potrebna kombinacija različnih pristopov, pripomočkov in elementov.

Vhod v stavbo je prvi stik uporabnika z objektom. Če je urejen premišljeno, brez ovir in jasno označen, daje obiskovalcu občutek dobrodošlosti, varnosti in zaupanja, da bo lahko znotraj objekta samostojno uredil želene opravke. Pomembno je,  da je dostop do vhoda premišljeno zasnovan: brez ovir, z ustreznimi klančinami, jasno označenimi potmi, dobro vidnimi informacijami ter prilagojen vsem, tudi osebam z različnimi oviranostmi. 

Gradbeni zakon (GZ-1) narekuje, da morajo nastanitveni objekti z desetimi ali več sobami imeti vsaj 10 % sob prilagojenih za osebe z invalidnostjo. Takšne sobe morajo omogočati samostojno in varno uporabo ter zadostovati prostorskim in funkcionalnim zahtevam za osebe z različnimi oviranostmi.

Objekti v javni rabi so namenjeni širši javnosti, njihova raba pa bo do konca leta 2025 morala biti omogočena vsem ljudem, ne glede na njihovo invalidnost oziroma drugo oviranost. Kateri so te objekti natančno opredeljuje Gradbeni zakon (GZ-1) v 3. členu, 26. točki.

Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije smo pripravili informativno zloženko v okviru projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov in Nacionalne svetovalne in informacijske točke. Zloženka je namenjena lastnikom, upraviteljem in najemnikom objektov v javni rabi, pa tudi širši javnosti, ki se želi seznaniti s pomembnostjo univerzalne dostopnosti. 

Pri premostitvi višinskih razlik v objektu pogosto mislimo le na večje ovire, spregledamo pa manjše, a prav tako pomembne težave – previsoke ali nekontrastne pragove in robove. Že nekaj milimetrov višinske razlike lahko invalidskim vozičkom onemogoči prehod, slabovidnim pa predstavlja nevarnost spotika.

Oznake sob v nastanitvenih objektih so pogosto neustrezne za slepe in slabovidne goste, saj so številke previsoko nameščene, premajhne, premalo kontrastne ali netipne. Dober primer rešitve najdemo v enem izmed hotelov na Gorenjskem, kjer imajo vhode v sobe označene s svetlobnimi in reliefnimi oznakami, kar omogoča lažjo orientacijo.

Univerzalno dostopen fitnes ni le prostor za vadbo, temveč tudi prostor, kjer se vsi uporabniki počutijo dobrodošle in enakopravne. Ker slovenska zakonodaja še ne določa smernic za dostopne fitnese, smo na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije pripravili ključna priporočila za njihovo ureditev.

Za osebe z oviranostmi je ustrezno načrtovan blagajniški prostor ključnega pomena. Dobra osvetlitev, prilagodljivi POS terminali, pravilna višina pultov in tekočih trakov in jasni prikazovalniki cen lahko bistveno izboljšajo nakupovalno izkušnjo.