Stanje dostopnosti objektov v javni rabi v Sloveniji ostaja neustrezno, saj večina objektov ni prilagojena invalidom, prilagoditve pa se pogosto izvajajo brez posvetovanja s strokovnjaki, kar vodi do nefunkcionalnih rešitev. Za izboljšanje pregleda in stanja razvijamo orodje za samopopis dostopnosti, ki bo omogočilo pridobitev večjega števila podatkov ter učinkovitejše načrtovanje prilagoditev.

Kljub ustrezni zakonodaji o univerzalni graditvi ostajajo njena implementacija in izobraževanje načrtovalske stroke pomanjkljiva, kar vpliva na kakovost prilagoditev in njihovo izvajanje v praksi. Z bližanjem roka za izpolnitev zahtev Zakona o izenačevanju možnosti invalidov se sicer kažejo premiki, vendar ostajajo investicije in finančna podpora za odpravljanje ovir nezadostne.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov zahteva dostopnost vseh objektov v javni rabi do decembra 2025, vendar trenutne zmogljivosti in hitrost prilagoditev temu cilju ne zadostujejo. Kljub temu podaljšanje roka ni verjetno.

Največje pomanjkljivosti pri dostopnosti objektov so neurejeni vhodi in notranji prostori brez klančin, dvigal ali drugih rešitev, kar invalidom na vozičkih pogosto onemogoča uporabo objektov. Kritični so tudi nekontrastni napisi za slepe in slabovidne, pomanjkanje vizualnih in slušnih prilagoditev za gluhe in naglušne ter težave pri prilagoditvah v objektih pod varstvom kulturne dediščine, kjer je nujno sodelovanje z ZVKDS.

Dostopnost trgovin z živili za osebe z oviranostmi je ključna za njihovo enakopravnost in samostojnost. Kljub temu, slovenska zakonodaja nima jasnih smernic kako tovrstno dostopnost zagotoviti, Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) pa do konca leta 2025 tudi za trgovine narekuje da morajo biti univerzalno dostopne. Urbanistični inštitut RS je zato v sodelovanju s študenti z oviranostmi razvil priporočila za fizično prilagoditev trgovin z živili.

Kontrastne oznake na steklenih površinah so ključne za varnost in dostopnost, saj slabovidnim osebam omogočajo pravočasno zaznavo in preprečujejo trke. Minimalistične estetske oznake, kot so logotipi in subtilni vzorci, pogosto ne zagotavljajo zadostnega kontrasta, zato je nujno upoštevati standarde za vidno zaznavnost.

Slušne induktivne zanke in drugi sistemi, kot so FM in Bluetooth, omogočajo boljšo dostopnost zvoka za osebe z okvaro sluha, saj zmanjšujejo hrup in izboljšujejo razumljivost govora. Te sisteme je treba zagotoviti v javnih prostorih, kot so sprejemni pulti, sejni prostori in dvorane.

Za omogočanje enostavnega dostopa in uporabe javnega objekta za slepe in slabovidne osebe je ključno zagotoviti, da je pot od vhoda do sprejemnega pulta čim krajša in enostavna. Če pult ni neposredno ob vhodu, je mogoče pot označiti na zelo preprost način.

Do 11. decembra 2025 morajo biti vsi objekti v javni rabi dostopni invalidom, vendar pomanjkanje podatkov o trenutni dostopnosti in nepoznavanje zakonodaje ogrožata pravočasno izvedbo potrebnih prilagoditev.

14. oktobra 2024 je v Državnem svetu potekal posvet na temo mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide ter starejše, kjer so predstavili načrt za enotno državno platformo »Zgodba petih prostorov«. Platforma, ki jo financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bo združevala podatke o dostopnosti notranjih prostorov, zunanjega grajenega okolja, spletnih vsebin, prevoza na klic in tehnologij za vadbo doma. Cilj je izboljšanje kakovosti življenja z omogočanjem boljšega dostopa do storitev in informacij. Dogodek je poudaril pomen vključevanja invalidov in starejših v družbo ter potrebo po dostopni infrastrukturi za vse.