Leto 2025 bo v Sloveniji prineslo pomembne zakonske spremembe na področju dostopnosti za invalide, vključno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) ter Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Ti zakoni predpisujejo prilagoditev različnih področij, vključno z izdelki, storitvami in prevozi, ter odpravo fizičnih ovir na železniških postajah in vlakih do decembra 2025, kar bo prispevalo k večji vključitvi invalidov v družbo.

Za osebe z oviranostmi je ustrezno načrtovan blagajniški prostor ključnega pomena. Dobra osvetlitev, prilagodljivi POS terminali, pravilna višina pultov in tekočih trakov in jasni prikazovalniki cen lahko bistveno izboljšajo nakupovalno izkušnjo. 

Dostopne sanitarije so ključne za samostojnost in varnost oseb na invalidskih vozičkih. Pomembno je zagotoviti dovolj prostora za manevriranje, pravilno nameščeno opremo, kot so oprijemala, umivalniki in alarm za pomoč v sili, ter enostavno dostopne elemente, kot so stikala, obešalniki in koši za smeti. Pogoste napake vključujejo nepravilne višine opreme in neustrezne rešitve, ki otežujejo uporabo. Pravilno prilagojene sanitarije zagotavljajo enakopravno dostopnost in dostojanstvo za vse uporabnike.

Pravilna postavitev polic, širina prehodov in poti gibanja med policami so ključni za zagotavljanje dostopnosti trgovin. Prilagoditve, kot so nižje police in širši prehodi, omogočajo enostavno nakupovanje za vse, ne glede na oviranosti.

Univerzalna dostopnost je bistvena zahteva po gradbenem zakonu, ki mora biti izpolnjena za pridobitev uporabnega dovoljenja, kar zagotavlja enakovredno uporabo objektov za vse, tudi osebe z invalidnostmi. Primer bazena Ilirija opozarja, da neupoštevanje teh zahtev vodi v zamude in dodatne stroške zaradi nujnih prilagoditev.

Ozaveščenost o dostopnosti objektov postopoma narašča, k čemur prispevata približevanje zakonskega roka in prizadevanje organizacij ter posameznikov na tem področju. Urbanistični inštitut Republike Slovenije z dolgoletnim delom na zbiranju podatkov, usposabljanju in ozaveščanju nadaljuje prizadevanja za izboljšanje dostopnosti, ki bo potrebna tudi po izteku zakonskega roka.

Stanje dostopnosti objektov v javni rabi v Sloveniji ostaja neustrezno, saj večina objektov ni prilagojena invalidom, prilagoditve pa se pogosto izvajajo brez posvetovanja s strokovnjaki, kar vodi do nefunkcionalnih rešitev. Za izboljšanje pregleda in stanja razvijamo orodje za samopopis dostopnosti, ki bo omogočilo pridobitev večjega števila podatkov ter učinkovitejše načrtovanje prilagoditev.

Kljub ustrezni zakonodaji o univerzalni graditvi ostajajo njena implementacija in izobraževanje načrtovalske stroke pomanjkljiva, kar vpliva na kakovost prilagoditev in njihovo izvajanje v praksi. Z bližanjem roka za izpolnitev zahtev Zakona o izenačevanju možnosti invalidov se sicer kažejo premiki, vendar ostajajo investicije in finančna podpora za odpravljanje ovir nezadostne.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov zahteva dostopnost vseh objektov v javni rabi do decembra 2025, vendar trenutne zmogljivosti in hitrost prilagoditev temu cilju ne zadostujejo. Kljub temu podaljšanje roka ni verjetno.

Največje pomanjkljivosti pri dostopnosti objektov so neurejeni vhodi in notranji prostori brez klančin, dvigal ali drugih rešitev, kar invalidom na vozičkih pogosto onemogoča uporabo objektov. Kritični so tudi nekontrastni napisi za slepe in slabovidne, pomanjkanje vizualnih in slušnih prilagoditev za gluhe in naglušne ter težave pri prilagoditvah v objektih pod varstvom kulturne dediščine, kjer je nujno sodelovanje z ZVKDS.