Novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)
Novice

Novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)

Tilen Jurca

Kakšne spremembe prinaša predlog novele Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)?

Delite:

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) na portalu E-Demokracija. Cilj predloga je razjasniti določene točke zakona, ki do zdaj niso bile dovolj natančno specificirane.

Ključne novosti, ki jih novela prinaša, so:

  1. Obseg potrebnih prilagoditev:
    Obstoječi objekti v javni rabi, za katere rekonstrukcija ne zahteva gradbenega dovoljenja, bodo morali biti prilagojeni tako, da bodo invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v teh objektih in so namenjene javnosti.
    To odgovarja na pogosta vprašanja glede zagotavljanja dostopnosti po celotnem objektu, v primerih, ko je celoten program dostopen in enakovredno zagotovljen že z dostopnostjo pritlične etaže.
  2. Stopnja potrebnih prilagoditev:
    Minister, pristojen za področje graditve objektov, mora sprejeti podzakonski akt, ki bo določil minimalne standarde dostopnosti obstoječih objektov v javni rabi za invalide.
    S tem se bo podrobneje opredelila stopnja potrebnih tehničnih in arhitekturnih zahtev za prilagoditev obstoječih objektov, da se zagotovi dostopnost invalidom, saj se je doslej predvidevalo enake standarde, kot so se uporabljali za novogradnje.
  3. Pristojnost gradbene inšpekcije za izvajanje nadzora:
    Člen predloga zakona določa pravno podlago gradbeni inšpekciji, da bo lahko opravljala nadzor nad dostopnostjo že obstoječih objektov v javni rabi, tudi če se le-ti ne bodo rekonstruirali, in sicer po preteku 15-letnega roka iz 38. člena ZIMI.
    Do zdaj namreč ni bilo zakonske podlage, ki bi gradbeni inšpekciji omogočala izvajanje nadzora nad objekti, na katerih se ne izvajajo rekonstrukcija in gradbena dela. S spremembo zakona pa se pristojnost širi na vse objekte v javni rabi.
  4. Prekršek in postopek zaradi neprilagoditve objektov:
    Člen kot prekršek določa neprilagoditev že obstoječega objekta v javni rabi, ki po 12. decembru 2025 ne bo prilagojen z gradbenimi in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami.
    Zavezanec za plačilo globe je lastnik ali upravljavec objekta ali dela objekta v javni rabi, ki ni prilagodil objekta. Prav tako je za prekršek odgovorna tudi odgovorna oseba lastnika ali upravljavca objekta ali dela objekta v javni rabi. Globa za pravno osebo je določena v razponu od 2.500 do 40.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 250 do 2.500 evrov.
    Inšpektorji bodo imeli pristojnost, da pred izrekom globe določijo rok, v katerem mora zavezanec (lastnik ali upravljalec objekta) prilagoditi objekt invalidom. Šele po izteku tega roka in neupoštevanju naloga bo inšpektor izrekel globo. To daje lastnikom in upravljavcem objektov možnost, da v razumnem času izvedejo potrebne prilagoditve, hkrati pa omogoča učinkovitejši nadzor nad izvajanjem zakona.

Predlog novele je trenutno v javni obravnavi, komentarji pa se sprejemajo do 2. aprila 2025.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poziva vse zainteresirane k oddaji pripomb in predlogov na predlog zakona, da se zagotovi še boljše in celovitejše rešitve.

Dodatne informacije in dokumenti, vključno z besedilom predloga novele ter obrazec za oddajo komentarjev so na voljo na E-Demokracija.

«julij 2026»
pontorsrečetpetsobned
29301
Klančina ni vedno dovolj

Klančina ni vedno dovolj

Klančina, dvigalo in dostopne sanitarije še ne pomenijo, da je objekt resnično dostopen vsem uporabnikom. Univerzalna dostopnost zahteva celosten pristop, ki poleg prostorskih prilagoditev vključuje tudi dostopne informacije, ustrezno komunikacijo in usposobljeno osebje, ki razume potrebe različnih skupin oseb z oviranostmi.

Preberi več
2345
6789101112
13

Kako morajo biti oblikovane kontrastne oznake na steklenih površinah?

Kontrastne oznake na steklenih površinah morajo biti oblikovane kot trakovi, ki so v dobrem kontrastu z okolico (okoliškimi površinami), na njih pa so lahko tudi grafični elementi, kot npr. logotip. Priporočljivo je, da so trakovi dvobarvni, izbrane barve pa so med seboj kontrastne. Glavna vloga kontrastnih oznak na steklenih površinah je namreč preprečevanje trka slepih in slabovidnih oseb, ki bi lahko steklene površine, zaradi svetlobe, odsevov, zamenjale za prost prehod.

Preberi več
141516171819
20212223242526
272829

Kolikšna mora biti minimalna širina steklene stene ob steklenih vratih, da mora biti označena s kontrastnimi oznakami?

Zakonodaja ne definira minimalne širine steklene stene ob steklenih vratih, ki mora biti označena s kontrastnimi oznakami. Menimo, da je nujnost teh oznak odvisna predvsem od situacije, kje in kako so steklene površine umeščene v prostor in kako so izvedene. Če obstaja možnost, da lahko slepa ali slabovidna oseba zamenja fiksno zasteklitev ob vratih za vhod oz. prost prehod, je namestitev kontrastnih oznak nujna.

Preberi več
303112
3456789