Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije smo pripravili informativno zloženko v okviru projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov in Nacionalne svetovalne in informacijske točke. Zloženka je namenjena lastnikom, upraviteljem in najemnikom objektov v javni rabi, pa tudi širši javnosti, ki se želi seznaniti s pomembnostjo univerzalne dostopnosti. 

Sprejemni pulti so osrednji element dostopnosti javnih objektov, saj omogočajo enakovreden dostop do informacij in storitev za vse obiskovalce, vključno z osebami z oviranostmi. Njihova ustrezna postavitev, ergonomska prilagoditev, dobra osvetlitev ter vključitev podpornih tehnologij bistveno prispevajo k izboljšanju uporabniške izkušnje.

Pri premostitvi višinskih razlik v objektu pogosto mislimo le na večje ovire, spregledamo pa manjše, a prav tako pomembne težave – previsoke ali nekontrastne pragove in robove. Že nekaj milimetrov višinske razlike lahko invalidskim vozičkom onemogoči prehod, slabovidnim pa predstavlja nevarnost spotika.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo predlog sprememb Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), katerega cilj je izboljšati dostopnost obstoječih objektov v javni rabi za invalide. Ključne novosti vključujejo obveznost prilagoditve objektov do 12. decembra 2025, določitev minimalnih standardov dostopnosti in uvedbo nadzora ter sankcij za neprilagoditev.

Ustrezno oblikovana stopnišča morajo zagotavljati varno in dostopno uporabo za vse skupine uporabnikov, pri čemer so ključni elementi ravna in široka stopniščna rama, enotne stopnice brez previsov, obojestranska oprijemala ter kontrastne in taktilne oznake. S takšno zasnovo se izboljšata dostopnost in varnost v grajenem okolju, zlasti za gibalno ovirane, slepe in slabovidne osebe.

Oznake sob v nastanitvenih objektih so pogosto neustrezne za slepe in slabovidne goste, saj so številke previsoko nameščene, premajhne, premalo kontrastne ali netipne. Dober primer rešitve najdemo v enem izmed hotelov na Gorenjskem, kjer imajo vhode v sobe označene s svetlobnimi in reliefnimi oznakami, kar omogoča lažjo orientacijo.

Objekti pod varstvom kulturne dediščine imajo pomembno zgodovinsko in arhitekturno vrednost, kar pogosto otežuje njihovo prilagajanje sodobnim potrebam, zlasti dostopnosti za vse. Ključno je poznavanje varstvenih režimov in sodelovanje z ZVKDS, saj je z ustreznim načrtovanjem pogosto mogoče najti rešitve, ki uravnotežijo ohranjanje dediščine in dostopnost.

Dvigala morajo biti zasnovana tako, da zagotavljajo dostopnost za gibalno ovirane, slepe, slabovidne in gluhe osebe. Ključni elementi vključujejo ustrezne dimenzije, dostopno navigacijsko ploščo, vidne in otipljive oznake ter zvočne in vizualne informacije, vključno z videofoni za gluhe uporabnike.

Univerzalno dostopen fitnes ni le prostor za vadbo, temveč tudi prostor, kjer se vsi uporabniki počutijo dobrodošle in enakopravne. Ker slovenska zakonodaja še ne določa smernic za dostopne fitnese, smo na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije pripravili ključna priporočila za njihovo ureditev.

Leto 2025 bo v Sloveniji prineslo pomembne zakonske spremembe na področju dostopnosti za invalide, vključno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) ter Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Ti zakoni predpisujejo prilagoditev različnih področij, vključno z izdelki, storitvami in prevozi, ter odpravo fizičnih ovir na železniških postajah in vlakih do decembra 2025, kar bo prispevalo k večji vključitvi invalidov v družbo.