Oznake sob v nastanitvenih objektih so pogosto neustrezne za slepe in slabovidne goste, saj so številke previsoko nameščene, premajhne, premalo kontrastne ali netipne. Dober primer rešitve najdemo v enem izmed hotelov na Gorenjskem, kjer imajo vhode v sobe označene s svetlobnimi in reliefnimi oznakami, kar omogoča lažjo orientacijo.

Objekti pod varstvom kulturne dediščine imajo pomembno zgodovinsko in arhitekturno vrednost, kar pogosto otežuje njihovo prilagajanje sodobnim potrebam, zlasti dostopnosti za vse. Ključno je poznavanje varstvenih režimov in sodelovanje z ZVKDS, saj je z ustreznim načrtovanjem pogosto mogoče najti rešitve, ki uravnotežijo ohranjanje dediščine in dostopnost.

Dvigala morajo biti zasnovana tako, da zagotavljajo dostopnost za gibalno ovirane, slepe, slabovidne in gluhe osebe. Ključni elementi vključujejo ustrezne dimenzije, dostopno navigacijsko ploščo, vidne in otipljive oznake ter zvočne in vizualne informacije, vključno z videofoni za gluhe uporabnike.

Univerzalno dostopen fitnes ni le prostor za vadbo, temveč tudi prostor, kjer se vsi uporabniki počutijo dobrodošle in enakopravne. Ker slovenska zakonodaja še ne določa smernic za dostopne fitnese, smo na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije pripravili ključna priporočila za njihovo ureditev.

Leto 2025 bo v Sloveniji prineslo pomembne zakonske spremembe na področju dostopnosti za invalide, vključno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) ter Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Ti zakoni predpisujejo prilagoditev različnih področij, vključno z izdelki, storitvami in prevozi, ter odpravo fizičnih ovir na železniških postajah in vlakih do decembra 2025, kar bo prispevalo k večji vključitvi invalidov v družbo.

Za osebe z oviranostmi je ustrezno načrtovan blagajniški prostor ključnega pomena. Dobra osvetlitev, prilagodljivi POS terminali, pravilna višina pultov in tekočih trakov in jasni prikazovalniki cen lahko bistveno izboljšajo nakupovalno izkušnjo. 

Dostopne sanitarije so ključne za samostojnost in varnost oseb na invalidskih vozičkih. Pomembno je zagotoviti dovolj prostora za manevriranje, pravilno nameščeno opremo, kot so oprijemala, umivalniki in alarm za pomoč v sili, ter enostavno dostopne elemente, kot so stikala, obešalniki in koši za smeti. Pogoste napake vključujejo nepravilne višine opreme in neustrezne rešitve, ki otežujejo uporabo. Pravilno prilagojene sanitarije zagotavljajo enakopravno dostopnost in dostojanstvo za vse uporabnike.

Pravilna postavitev polic, širina prehodov in poti gibanja med policami so ključni za zagotavljanje dostopnosti trgovin. Prilagoditve, kot so nižje police in širši prehodi, omogočajo enostavno nakupovanje za vse, ne glede na oviranosti.

Univerzalna dostopnost je bistvena zahteva po gradbenem zakonu, ki mora biti izpolnjena za pridobitev uporabnega dovoljenja, kar zagotavlja enakovredno uporabo objektov za vse, tudi osebe z invalidnostmi. Primer bazena Ilirija opozarja, da neupoštevanje teh zahtev vodi v zamude in dodatne stroške zaradi nujnih prilagoditev.

Ozaveščenost o dostopnosti objektov postopoma narašča, k čemur prispevata približevanje zakonskega roka in prizadevanje organizacij ter posameznikov na tem področju. Urbanistični inštitut Republike Slovenije z dolgoletnim delom na zbiranju podatkov, usposabljanju in ozaveščanju nadaljuje prizadevanja za izboljšanje dostopnosti, ki bo potrebna tudi po izteku zakonskega roka.