Objekti pod varstvom kulturne dediščine imajo pomembno zgodovinsko in arhitekturno vrednost, kar pogosto otežuje njihovo prilagajanje sodobnim potrebam, zlasti dostopnosti za vse. Ključno je poznavanje varstvenih režimov in sodelovanje z ZVKDS, saj je z ustreznim načrtovanjem pogosto mogoče najti rešitve, ki uravnotežijo ohranjanje dediščine in dostopnost.

Ustrezno oblikovana stopnišča morajo zagotavljati varno in dostopno uporabo za vse skupine uporabnikov, pri čemer so ključni elementi ravna in široka stopniščna rama, enotne stopnice brez previsov, obojestranska oprijemala ter kontrastne in taktilne oznake. S takšno zasnovo se izboljšata dostopnost in varnost v grajenem okolju, zlasti za gibalno ovirane, slepe in slabovidne osebe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo predlog sprememb Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), katerega cilj je izboljšati dostopnost obstoječih objektov v javni rabi za invalide. Ključne novosti vključujejo obveznost prilagoditve objektov do 12. decembra 2025, določitev minimalnih standardov dostopnosti in uvedbo nadzora ter sankcij za neprilagoditev.

Pri premostitvi višinskih razlik v objektu pogosto mislimo le na večje ovire, spregledamo pa manjše, a prav tako pomembne težave – previsoke ali nekontrastne pragove in robove. Že nekaj milimetrov višinske razlike lahko invalidskim vozičkom onemogoči prehod, slabovidnim pa predstavlja nevarnost spotika.