Zakonodaja ne definira minimalne širine steklene stene ob steklenih vratih, ki mora biti označena s kontrastnimi oznakami. Menimo, da je nujnost teh oznak odvisna predvsem od situacije, kje in kako so steklene površine umeščene v prostor in kako so izvedene. Če obstaja možnost, da lahko slepa ali slabovidna oseba zamenja fiksno zasteklitev ob vratih za vhod oz. prost prehod, je namestitev kontrastnih oznak nujna.

Kontrastne oznake na steklenih površinah morajo biti oblikovane kot trakovi, ki so v dobrem kontrastu z okolico (okoliškimi površinami), na njih pa so lahko tudi grafični elementi, kot npr. logotip. Priporočljivo je, da so trakovi dvobarvni, izbrane barve pa so med seboj kontrastne. Glavna vloga kontrastnih oznak na steklenih površinah je namreč preprečevanje trka slepih in slabovidnih oseb, ki bi lahko steklene površine, zaradi svetlobe, odsevov, zamenjale za prost prehod.

Klančina, dvigalo in dostopne sanitarije še ne pomenijo, da je objekt resnično dostopen vsem uporabnikom. Univerzalna dostopnost zahteva celosten pristop, ki poleg prostorskih prilagoditev vključuje tudi dostopne informacije, ustrezno komunikacijo in usposobljeno osebje, ki razume potrebe različnih skupin oseb z oviranostmi.

Obrazec Ocene neizvedljivosti prilagoditev mora biti za vsak objekt v javni rabi pripravljen do 13. 7. 2026 in mora skupaj z dokazili izkazovati razloge, zakaj posamezne prilagoditve za dostopnost oseb z oviranostmi niso bile izvedene. Vključuje osnovne podatke o objektu, že izvedene prilagoditve, natančno opredelitev neizvedljivih ukrepov z dokazili ter utemeljitve (tehnična neizvedljivost, varnostni razlogi, nesorazmerno breme ali varstvo kulturne dediščine) ter razmislek o alternativnem zagotavljanju dostopa do storitev.

Z veseljem sporočamo, da je Urbanistični inštitut RS v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdal publikacijo Priročnik za zagotavljanje univerzalne dostopnosti objektov v javni rabi (PriD).

Januarja 2026 je začela veljati novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-D), ki prinaša pomembne spremembe na področju univerzalne dostopnosti in zagotavljanje enakih možnosti v družbi za osebe z oviranostmi. Povod za novelo so bile predvsem nejasnosti glede pooblastil inšpekcije pri nadzoru izvrševanja zakona ZIMI, višine glob v primeru kršenja zakona in definicije dostopnosti objekta v javni rabi.

Dostopna parkirna mesta morajo biti umeščena blizu vhoda, ustreznih dimenzij, pravilno označena ter zagotovljena v predpisanem številu glede na velikost parkirišča. Omogočati morajo varen izstop, dostop do objekta in uporabo spremljajoče infrastrukture brez ovir.

Na infotocka.dostopnost.si je objavljen vzorec ocene neizvedljivosti prilagoditev, namenjen zavezancem, ki zaradi upravičenih razlogov ne morejo v celoti zagotoviti dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Zakonski rok za pripravo ocene je 13. 7. 2026. Podani vzorec je usklajen s pristojnimi ministrstvi in inšpekcijo.

Prilagojene sanitarije morajo biti zagotovljene v objektu, kadar je to mogoče, izjema pa dopušča njihovo ureditev na drugi lokaciji do 150 m stran. V takih primerih je ključno zagotoviti jasno informiranje in dejansko dostopnost v času obratovanja.

Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov kot obvezno strokovno podlago določa standarde SIST ISO 21542, SIST 1186 in SIST EN 60118-4. Čeprav so v trgovini SIST praviloma plačljivi, država od leta 2025 financira dostop do vseh standardov, ki so izključno uvedeni v zakonodaji, zato so brezplačno na voljo slovenskim gospodarskim subjektom.