Objekti v javni rabi
Novice

Objekti v javni rabi

Brina Meze Petrić

Opredelitev po Gradbenem zakonu (GZ-1)

Delite:

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), Gradbeni zakon (GZ-1) in Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov skupaj določajo, da morajo biti objekti ali deli objektov v javni rabi univerzalno dostopni.

Kaj so objekti v javni rabi?

To so objekti, namenjeni uporabi vseh ljudi. Gradbeni zakon (GZ-1) jih v 3. členu, 26. točki, natančno opredeljuje.
Sem spadajo izobraževalne ustanove (vrtci, šole, univerze in fakultete), kulturne ustanove (muzeji, gledališča, razstavišča, galerije, knjižnice, kulturni domovi in dvorane), zdravstvene ustanove (bolnišnice, zdravstveni domovi, ambulante, lekarne), gostinski in nastanitveni objekti (restavracije, kavarne, bari, hoteli, hostli), državne institucije (ministrstva, občine, centri za socialno delo) ter zasebni objekti z javno funkcijo, kot so trgovine.

Poleg teh sodijo med objekte v javni rabi tudi stavbe za šport in rekreacijo (športne dvorane, kopališča, terme), objekti prometne infrastrukture (železniške in avtobusne postaje, letališča, garaže in garažne hiše), verski objekti, ki so odprti za javnost ali v njih potekajo verski obredi za širšo javnost, ter upravne in poslovne stavbe, kjer se posluje s strankami (pošte, banke, zavarovalnice, upravni uradi, sodišča, arhivi, konferenčne stavbe).

Sem sodijo tudi stanovanjske stavbe za specifične skupine uporabnikov, kot so centri za starejše občane, študentski domovi in varstveno-delovni centri, ter različne zunanje javne površine – ceste, ulice, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice in rekreacijske površine.

«julij 2026»
pontorsrečetpetsobned
29301
Klančina ni vedno dovolj

Klančina ni vedno dovolj

Klančina, dvigalo in dostopne sanitarije še ne pomenijo, da je objekt resnično dostopen vsem uporabnikom. Univerzalna dostopnost zahteva celosten pristop, ki poleg prostorskih prilagoditev vključuje tudi dostopne informacije, ustrezno komunikacijo in usposobljeno osebje, ki razume potrebe različnih skupin oseb z oviranostmi.

Preberi več
2345
6789101112
13

Kako morajo biti oblikovane kontrastne oznake na steklenih površinah?

Kontrastne oznake na steklenih površinah morajo biti oblikovane kot trakovi, ki so v dobrem kontrastu z okolico (okoliškimi površinami), na njih pa so lahko tudi grafični elementi, kot npr. logotip. Priporočljivo je, da so trakovi dvobarvni, izbrane barve pa so med seboj kontrastne. Glavna vloga kontrastnih oznak na steklenih površinah je namreč preprečevanje trka slepih in slabovidnih oseb, ki bi lahko steklene površine, zaradi svetlobe, odsevov, zamenjale za prost prehod.

Preberi več
141516171819
20212223242526
272829

Kolikšna mora biti minimalna širina steklene stene ob steklenih vratih, da mora biti označena s kontrastnimi oznakami?

Zakonodaja ne definira minimalne širine steklene stene ob steklenih vratih, ki mora biti označena s kontrastnimi oznakami. Menimo, da je nujnost teh oznak odvisna predvsem od situacije, kje in kako so steklene površine umeščene v prostor in kako so izvedene. Če obstaja možnost, da lahko slepa ali slabovidna oseba zamenja fiksno zasteklitev ob vratih za vhod oz. prost prehod, je namestitev kontrastnih oznak nujna.

Preberi več
303112
3456789