Dvigala so bistveni element dostopnosti v objektih, saj omogočajo vertikalno mobilnost osebam na invalidskih vozičkih ter lažji dostop slepim in slabovidnim. Vendar pa je dostopnost zagotovljena oziroma olajšana le, če je dvigalo v objektu ustrezno urejeno.
Gibalno ovirane osebe potrebujejo predvsem kabino primernih dimenzij (vsaj 110 × 140 cm) ter dovolj širok vhod (minimalno 80 cm). Pomembna je tudi višina navigacijske plošče – gumbi morajo biti nameščeni v območju med 90 in 120 cm, da so dosegljivi.
Za slepe in slabovidne osebe je ključno, da je lokacija dvigala v objektu dobro označena ali očitna (npr. neposredno ob stopnišču). Kabina dvigala mora biti dobro osvetljena, gumbi pa v kontrastu s steno kabine ter opremljeni z reliefnimi oznakami oziroma brajico. Uporabo olajšajo tudi zvočne informacije, na primer glasovna napoved nadstropja, v katerem se dvigalo ustavi.
Gluhe osebe dvigal v veliki meri ne uporabljajo zaradi ključne pomanjkljivosti – alarmne naprave za klic v sili (SOS), ki je večinoma zasnovana le kot zvočna povezava in tako zanje neustrezna. V primeru okvare ali stiske so popolnoma odrezane od njim prilagojenih načinov komunikacije. Za izboljšanje dostopnosti dvigal za gluhe osebe je treba alarmne naprave opremiti z videofoni, ki pa so v praksi še vedno redkost.