Razstavni prostori morajo biti oblikovani po načelih dostopnega oblikovanja, ki zagotavljajo enakovreden dostop gibalno oviranim, slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim osebam. ZIMI in Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov določata zakonski okvir, ki omogoča, da sta kultura in znanje dostopna vsem brez ovir.

Urbanistični inštitut RS izvaja strokovne terenske preglede dostopnosti objektov na podlagi metodologije, skladne z zakonodajo in standardi. Popisi omogočajo prepoznavo ovir na lokaciji za vse vrste invalidnosti, rezultati pa so javno dostopni prek spletnih orodij.

Premične klančine niso zakonsko predvidene kot primerna rešitev, saj ne omogočajo samostojnega in enakovrednega dostopa. Uporabne so lahko le v izjemnih primerih, kjer trajna ureditev ni mogoča, pri čemer morajo kljub začasnosti zagotavljati enako raven varnosti kot stalne rešitve.

Za učinkovito dostopnost je ključno, da so klančine ustrezno načrtovane glede širine, naklona, oprijemal in površin. Natančno določeni tehnični kriteriji zagotavljajo varnost in uporabo za vse vrste invalidskih vozičkov.

Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki začne veljati 28. junija 2025, uvaja obveznosti za zagotavljanje dostopnosti širokega nabora storitev in digitalnih vsebin za invalide. Ključni poudarek je na digitalni dostopnosti, skladni s smernicami WCAG 2.1, pri čemer bodo nadzor in sankcije v pristojnosti inšpekcije.

Sprejemni pulti so osrednji element dostopnosti javnih objektov, saj omogočajo enakovreden dostop do informacij in storitev za vse obiskovalce, vključno z osebami z oviranostmi. Njihova ustrezna postavitev, ergonomska prilagoditev, dobra osvetlitev ter vključitev podpornih tehnologij bistveno prispevajo k izboljšanju uporabniške izkušnje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo predlog sprememb Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), katerega cilj je izboljšati dostopnost obstoječih objektov v javni rabi za invalide. Ključne novosti vključujejo obveznost prilagoditve objektov do 12. decembra 2025, določitev minimalnih standardov dostopnosti in uvedbo nadzora ter sankcij za neprilagoditev.

Ustrezno oblikovana stopnišča morajo zagotavljati varno in dostopno uporabo za vse skupine uporabnikov, pri čemer so ključni elementi ravna in široka stopniščna rama, enotne stopnice brez previsov, obojestranska oprijemala ter kontrastne in taktilne oznake. S takšno zasnovo se izboljšata dostopnost in varnost v grajenem okolju, zlasti za gibalno ovirane, slepe in slabovidne osebe.

Objekti pod varstvom kulturne dediščine imajo pomembno zgodovinsko in arhitekturno vrednost, kar pogosto otežuje njihovo prilagajanje sodobnim potrebam, zlasti dostopnosti za vse. Ključno je poznavanje varstvenih režimov in sodelovanje z ZVKDS, saj je z ustreznim načrtovanjem pogosto mogoče najti rešitve, ki uravnotežijo ohranjanje dediščine in dostopnost.

Dvigala morajo biti zasnovana tako, da zagotavljajo dostopnost za gibalno ovirane, slepe, slabovidne in gluhe osebe. Ključni elementi vključujejo ustrezne dimenzije, dostopno navigacijsko ploščo, vidne in otipljive oznake ter zvočne in vizualne informacije, vključno z videofoni za gluhe uporabnike.