Pri ustreznem načrtovanju dostopnih kopališč je pomembno, da so vsi prostori, oprema in poti do bazena prilagojeni tako, da omogočajo samostojno uporabo vsem obiskovalcem.
Orientacija v prostorih naj bo enostavna – poti naj imajo čim manj zavojev, križanj in kroženj. Ključne točke in storitve, kot so sprejemni pult/blagajna, prostori za preoblačenje, garderobne omarice, prilagojeni sanitarni prostori, tuši, bazeni, gostinske storitve in lokacija reševalca iz vode, naj bodo ustrezno načrtovane, opremljene z jasnimi oznakami in napisi, prav tako pa naj bo ustrezno označena pot do njih.
V prostorih naj bo enakomerna in nebleščeča osvetlitev, brez nenadnih prehodov iz svetlega v temno. Tla naj bodo izravnana in nedrseča tudi, kadar so mokra. Bazenski robovi naj bodo kontrastno obarvani in taktilno označeni.
Poti in prehodi skozi glavne prostore ter ob bazenih morajo biti ustrezne širine. Na prehodih naj ne bo pragov; če ti obstajajo, naj bodo zaobljeni in kontrastni glede na okoliški tlak (link do članka o robovih in pragovih). Prav tako naj bodo kontrastno označeni vsi talni robovi, kjer pride do višinske razlike.
Med opremo mora biti dovolj manevrskega prostora (vsaj 1500 x 1500 mm), ta pa naj bo višinsko prilagojen za uporabnike invalidskih vozičkov ter kontrastno in taktilno označen za slepe in slabovidne osebe.
Kadar je vstop na bazen urejen prek naprave za validacijo vstopnic, naj bo mesto validacije opremljeno s svetlobnimi in zvočnimi oznakami, naprava pa naj kontrastno izstopa iz okolice. Če je prehod ožji od 800 mm, mora biti osebam na invalidskih vozičkih omogočen vzporedni širši prehod.
Razkuževalni bazeni za noge morajo imeti zaobljene robnike (klančine), robovi pa naj bodo kontrastno označeni. Priporočljivo je, da so opremljeni z oprijemali. Če razkuževalnega bazena ni možno prilagoditi osebam na invalidskih vozičkih, naj se zanje uredi drug, ustrezen prehod.
Samostojen vstop v vodo za osebe z oviranostmi se lahko uredi na več načinov. Pogosto je potrebna kombinacija različnih rešitev, saj so posamezni elementi primerni le za določene vrste oviranosti. Najpogosteje uporabljeni elementi so stopnice, klančina in dvignjen bazenski rob, medtem ko so pripomočki bazensko dvigalo, dvižna ploščad in stopničast pripomoček. Lestev za vstop v vodo ni priporočljiva.
Stopnice naj imajo ravno ramo ter enakomerno globino in višino. Opremljene morajo biti z obojestranskimi oprijemali in kontrastno ter taktilno označenimi robovi (link do članka o stopnicah).
Če je vstop v vodo predviden s klančino, naj ima ustrezen naklon, nedrsečo površino in obojestranska oprijemala (link do klančine). Ker osebe na invalidskem vozičku v tem primeru vstopajo neposredno v vodo, naj kopališče zagotovi vodoodporen kopalni voziček.
Olajšan vstop v bazen je mogoč tudi z dvignjenim bazenskim robom, ki osebam na invalidskih vozičkih, ki se lahko presedejo, omogoča vmesno sedalno površino. Rob naj bo dvignjen na višino 400–440 mm, razširjen, nivo vode pa poravnan z višino roba. Opremljen naj bo z oprijemali za lažji vstop.
Če je na voljo bazensko dvigalo, mora biti zagotovljen ustrezen dostop in dovolj manevrskega prostora za premestitev z invalidskega vozička. Dvigalo mora imeti nosilnost najmanj 300 kg in biti opremljeno z jasnimi navodili za samostojno uporabo. Priporočena je izvedba s sedežem z naslonjalom za hrbet, noge in roke; manj priporočljiva pa je izvedba z nosilno vrečo. Spust v vodo naj bo tam, kjer je globina največ 1200 mm, dvigalo pa naj se spusti vsaj 450 mm pod gladino.
Če druge možnosti prilagojenega vstopa v bazen ni, se lahko uporabi stopničast pripomoček. Ta omogoča postopno presedanje v vodo. Začne naj se na višini 400–440 mm nad tlemi, sega naj vsaj 450 mm pod gladino vode in naj bo opremljen z obojestranskimi oprijemali. Posamezne stopnice naj bodo široke vsaj 360–440 mm.
Prostori za počivanje ob bazenu naj imajo urejen dostop za uporabnike invalidskih vozičkov ter dovolj manevrskega prostora med opremo (ležalniki, senčniki, mizami). Oprema naj kontrastno izstopa iz okolice. Če so takšni prostori predvideni na travnatih površinah, naj bo vsaj del njih utrjen, da omogoča vožnjo z vozičkom.
Če kopališče obišče oseba s psom-vodičem, psom pomočnikom ali terapevtskim psom, mora biti vstop zanj dovoljen.