Dvigala morajo biti zasnovana tako, da zagotavljajo dostopnost za gibalno ovirane, slepe, slabovidne in gluhe osebe. Ključni elementi vključujejo ustrezne dimenzije, dostopno navigacijsko ploščo, vidne in otipljive oznake ter zvočne in vizualne informacije, vključno z videofoni za gluhe uporabnike.

Univerzalno dostopen fitnes ni le prostor za vadbo, temveč tudi prostor, kjer se vsi uporabniki počutijo dobrodošle in enakopravne. Ker slovenska zakonodaja še ne določa smernic za dostopne fitnese, smo na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije pripravili ključna priporočila za njihovo ureditev.

Leto 2025 bo v Sloveniji prineslo pomembne zakonske spremembe na področju dostopnosti za invalide, vključno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) ter Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Ti zakoni predpisujejo prilagoditev različnih področij, vključno z izdelki, storitvami in prevozi, ter odpravo fizičnih ovir na železniških postajah in vlakih do decembra 2025, kar bo prispevalo k večji vključitvi invalidov v družbo.

Za osebe z oviranostmi je ustrezno načrtovan blagajniški prostor ključnega pomena. Dobra osvetlitev, prilagodljivi POS terminali, pravilna višina pultov in tekočih trakov in jasni prikazovalniki cen lahko bistveno izboljšajo nakupovalno izkušnjo. 

Dostopne sanitarije so ključne za samostojnost in varnost oseb na invalidskih vozičkih. Pomembno je zagotoviti dovolj prostora za manevriranje, pravilno nameščeno opremo, kot so oprijemala, umivalniki in alarm za pomoč v sili, ter enostavno dostopne elemente, kot so stikala, obešalniki in koši za smeti. Pogoste napake vključujejo nepravilne višine opreme in neustrezne rešitve, ki otežujejo uporabo. Pravilno prilagojene sanitarije zagotavljajo enakopravno dostopnost in dostojanstvo za vse uporabnike.

Pravilna postavitev polic, širina prehodov in poti gibanja med policami so ključni za zagotavljanje dostopnosti trgovin. Prilagoditve, kot so nižje police in širši prehodi, omogočajo enostavno nakupovanje za vse, ne glede na oviranosti.

Univerzalna dostopnost je bistvena zahteva po gradbenem zakonu, ki mora biti izpolnjena za pridobitev uporabnega dovoljenja, kar zagotavlja enakovredno uporabo objektov za vse, tudi osebe z invalidnostmi. Primer bazena Ilirija opozarja, da neupoštevanje teh zahtev vodi v zamude in dodatne stroške zaradi nujnih prilagoditev.

Ozaveščenost o dostopnosti objektov postopoma narašča, k čemur prispevata približevanje zakonskega roka in prizadevanje organizacij ter posameznikov na tem področju. Urbanistični inštitut Republike Slovenije z dolgoletnim delom na zbiranju podatkov, usposabljanju in ozaveščanju nadaljuje prizadevanja za izboljšanje dostopnosti, ki bo potrebna tudi po izteku zakonskega roka.

Stanje dostopnosti objektov v javni rabi v Sloveniji ostaja neustrezno, saj večina objektov ni prilagojena invalidom, prilagoditve pa se pogosto izvajajo brez posvetovanja s strokovnjaki, kar vodi do nefunkcionalnih rešitev. Za izboljšanje pregleda in stanja razvijamo orodje za samopopis dostopnosti, ki bo omogočilo pridobitev večjega števila podatkov ter učinkovitejše načrtovanje prilagoditev.

Kljub ustrezni zakonodaji o univerzalni graditvi ostajajo njena implementacija in izobraževanje načrtovalske stroke pomanjkljiva, kar vpliva na kakovost prilagoditev in njihovo izvajanje v praksi. Z bližanjem roka za izpolnitev zahtev Zakona o izenačevanju možnosti invalidov se sicer kažejo premiki, vendar ostajajo investicije in finančna podpora za odpravljanje ovir nezadostne.