V gostinskih obratih mora biti po trenutno veljavni zakonodaji vsaj četrtina miz ter četrtina sedišč ob barskem pultu dostopnih za osebe na invalidskih vozičkih. Do teh miz mora biti urejena pot z dovolj manevrskega prostora, brez pragov in višinskih razlik ter z ustrezno načrtovanimi vrati. Na poti ne sme biti nevarnih predmetov, ki bi lahko ovirali gibanje slepih in slabovidnih oseb. Za lažjo orientacijo slabovidnih je priporočljivo, da so stoli in mize v barvah, ki se kontrastno razlikujejo od okoliških površin (tal in sten).
Dostopne mize morajo omogočati, da se oseba na invalidskem vozičku lahko zapelje pod mizno ploščo. Pod mizo mora biti za kolena na voljo vsaj 700 mm višine praznega prostora, globokega 600 mm in širokega 900 mm.
Kjer je sedenje urejeno ob barskem pultu, mora biti vsaj četrtina sedišč dostopna tako, da je pult spuščen na višino 800 mm, do tega dela pulta pa mora biti omogočen neoviran dostop.
Priporočljiva je uporaba premične opreme (miz in stolov). Kadar to ni mogoče in je oprema fiksna, mora biti pri mizi predvideno vsaj eno prazno mesto, namenjeno osebam na invalidskih vozičkih.
Za potrebe komunikacije z gluhimi in naglušnimi gosti mora biti v gostinskem obratu vsaj en prodajni pult opremljen s slušno zanko. V delu prostora z mizami ter pri prodajnem pultu je treba poskrbeti za akustiko, ki ne ovira komunikacije gluhih in naglušnih oseb. Pomembna je tudi dobra osvetlitev, ki omogoča branje obrazne mimike.
Prilagojeni so lahko tudi meniji – v brajici, v povečanem in kontrastnem tisku ali v digitalni obliki, dostopni na mobilnih napravah.