Rok za prilagoditev javnih objektov invalidom se izteče že 11. decembra 2025, a številni objekti še ne izpolnjujejo zakonskih zahtev o univerzalni dostopnosti. Brez pravočasnega in strokovno izvedenega ukrepanja bodo po izteku roka upravljavci v prekršku, nadzor pa bo izvajala Gradbena in geodetska inšpekcija.

Študent urbanizma skozi osebno izkušnjo ugotavlja, da je dostopnost javnih objektov za gibalno ovirane osebe pogosto prezrta in nezadostna. Poudarja pomen vključujočega načrtovanja ter prenos dobrih praks iz tujine v domače okolje.

Obiskali smo prvo slovensko taktilno galerijo Umetnost onkraj vidnega v Kromberku, ki omogoča veččutno doživljanje umetnosti skozi dotik. Razstava, vključena v program Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, združuje tipne interpretacije zgodovinskih umetnin in sodobna dela, ustvarjena posebej za slepe, slabovidne in širšo javnost.

Dostopnost gostinskih obratov pomeni, da so restavracije, kavarne in bari urejeni tako, da lahko v njih enakovredno uživajo tudi gosti z različnimi oviranostmi. Zakonodaja določa, da mora biti vsaj četrtina miz in sedišč ob pultih dostopna osebam na vozičkih, z urejenimi potmi in primernimi dimenzijami miz. 

Razstavni prostori morajo biti oblikovani po načelih dostopnega oblikovanja, ki zagotavljajo enakovreden dostop gibalno oviranim, slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim osebam. ZIMI in Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov določata zakonski okvir, ki omogoča, da sta kultura in znanje dostopna vsem brez ovir.

Tudi osebam z različnimi oblikami oviranosti je treba omogočiti samostojen vstop v bazen. Ker ena rešitev ne ustreza vsem, je pogosto potrebna kombinacija različnih pristopov, pripomočkov in elementov.

Urbanistični inštitut RS izvaja strokovne terenske preglede dostopnosti objektov na podlagi metodologije, skladne z zakonodajo in standardi. Popisi omogočajo prepoznavo ovir na lokaciji za vse vrste invalidnosti, rezultati pa so javno dostopni prek spletnih orodij.

Vhod v stavbo je prvi stik uporabnika z objektom. Če je urejen premišljeno, brez ovir in jasno označen, daje obiskovalcu občutek dobrodošlosti, varnosti in zaupanja, da bo lahko znotraj objekta samostojno uredil želene opravke. Pomembno je,  da je dostop do vhoda premišljeno zasnovan: brez ovir, z ustreznimi klančinami, jasno označenimi potmi, dobro vidnimi informacijami ter prilagojen vsem, tudi osebam z različnimi oviranostmi. 

Gradbeni zakon (GZ-1) narekuje, da morajo nastanitveni objekti z desetimi ali več sobami imeti vsaj 10 % sob prilagojenih za osebe z invalidnostjo. Takšne sobe morajo omogočati samostojno in varno uporabo ter zadostovati prostorskim in funkcionalnim zahtevam za osebe z različnimi oviranostmi.

Premične klančine niso zakonsko predvidene kot primerna rešitev, saj ne omogočajo samostojnega in enakovrednega dostopa. Uporabne so lahko le v izjemnih primerih, kjer trajna ureditev ni mogoča, pri čemer morajo kljub začasnosti zagotavljati enako raven varnosti kot stalne rešitve.