Nacionalna svetovalna in informacijska točka zavezancem po ZIMI nudi brezplačno strokovno pomoč pri načrtovanju in izvajanju prilagoditev za izboljšanje dostopnosti. Kadar je vprašanj več ali je obravnavana situacija kompleksnejša, lahko strokovnjak objekt obišče na terenu ter predlaga praktične in učinkovite rešitve za zagotavljanje dostopa za vse.

Na Urbanističnem inštitutu RS smo v septembru uspešno zaključili prvi in drugi dan izobraževanja študentov urbanizma in arhitekture, ki bodo opravljali delo terenskih popisovalcev univerzalne dostopnosti objektov v javni rabi. Izobraževanje je bilo letos izvedeno v okviru dejavnosti Nacionalne svetovalne in informacijske točke, sicer pa Urbanistični inštitut RS tovrstna izobraževanja izvaja že vrsto let v okviru različnih projektov.

15. septembra 2026 bo na Fakulteti za dizajn v Ljubljani potekal brezplačni strokovni dogodek Dostopnost grajenega okolja za vse 2026, namenjen sodobnim izzivom dostopnosti prostora, mobilnosti in digitalnih rešitev.

Zakonodaja ne definira minimalne širine steklene stene ob steklenih vratih, ki mora biti označena s kontrastnimi oznakami. Menimo, da je nujnost teh oznak odvisna predvsem od situacije, kje in kako so steklene površine umeščene v prostor in kako so izvedene. Če obstaja možnost, da lahko slepa ali slabovidna oseba zamenja fiksno zasteklitev ob vratih za vhod oz. prost prehod, je namestitev kontrastnih oznak nujna.

Kontrastne oznake na steklenih površinah morajo biti oblikovane kot trakovi, ki so v dobrem kontrastu z okolico (okoliškimi površinami), na njih pa so lahko tudi grafični elementi, kot npr. logotip. Priporočljivo je, da so trakovi dvobarvni, izbrane barve pa so med seboj kontrastne. Glavna vloga kontrastnih oznak na steklenih površinah je namreč preprečevanje trka slepih in slabovidnih oseb, ki bi lahko steklene površine, zaradi svetlobe, odsevov, zamenjale za prost prehod.

Klančina, dvigalo in dostopne sanitarije še ne pomenijo, da je objekt resnično dostopen vsem uporabnikom. Univerzalna dostopnost zahteva celosten pristop, ki poleg prostorskih prilagoditev vključuje tudi dostopne informacije, ustrezno komunikacijo in usposobljeno osebje, ki razume potrebe različnih skupin oseb z oviranostmi.

Obrazec Ocene neizvedljivosti prilagoditev mora biti za vsak objekt v javni rabi pripravljen do 13. 7. 2026 in mora skupaj z dokazili izkazovati razloge, zakaj posamezne prilagoditve za dostopnost oseb z oviranostmi niso bile izvedene. Vključuje osnovne podatke o objektu, že izvedene prilagoditve, natančno opredelitev neizvedljivih ukrepov z dokazili ter utemeljitve (tehnična neizvedljivost, varnostni razlogi, nesorazmerno breme ali varstvo kulturne dediščine) ter razmislek o alternativnem zagotavljanju dostopa do storitev.

Z veseljem sporočamo, da je Urbanistični inštitut RS v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdal publikacijo Priročnik za zagotavljanje univerzalne dostopnosti objektov v javni rabi (PriD).

Januarja 2026 je začela veljati novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-D), ki prinaša pomembne spremembe na področju univerzalne dostopnosti in zagotavljanje enakih možnosti v družbi za osebe z oviranostmi. Povod za novelo so bile predvsem nejasnosti glede pooblastil inšpekcije pri nadzoru izvrševanja zakona ZIMI, višine glob v primeru kršenja zakona in definicije dostopnosti objekta v javni rabi.

Dostopna parkirna mesta morajo biti umeščena blizu vhoda, ustreznih dimenzij, pravilno označena ter zagotovljena v predpisanem številu glede na velikost parkirišča. Omogočati morajo varen izstop, dostop do objekta in uporabo spremljajoče infrastrukture brez ovir.