Oblikovanje dostopnih razstavnih prostorov
Novice

Oblikovanje dostopnih razstavnih prostorov

Tilen Jurca

Kako urediti razstavne prostore, ki bodo primerni za vse obiskovalce?

Delite:

Razstavni prostori so pomemben del kulturnega življenja in jih najdemo v številnih objektih javne rabe. V muzejih in galerijah imajo primarno vlogo, pogosto pa se pojavljajo tudi kot spremljevalni prostori v knjižnicah, izobraževalnih inštitutih, verskih objektih ali parkih. Ne glede na raznolikost razstavljenih materialov jim je skupno, da morajo biti oblikovani po načelih dostopnega oblikovanja.

V prvi vrsti je pomembna premišljena umestitev elementov. Eksponati in vitrine morajo biti nameščeni na višini med 80 in 110 cm, besedilni deli razstave pa na višini med 120 in 160 cm.

Za gibalno ovirane mora prostorska ureditev zagotoviti dovolj prostora za prehod in obračanje invalidskega vozička. Tla morajo biti ravna, nedrseča, brez nevarnih višinskih razlik. Kadar so višinske razlike neizogibne, morajo biti premoščene z rampami ali dvigali in jasno kontrastno označene.

Za slepe in slabovidne je nujno omogočiti taktilno spoznavanje izbranih predmetov, uporabo reliefnih oznak in avdio vodnikov. Besedila morajo biti dovolj velika, jasno berljiva in kontrastna, osvetlitev pa ne sme povzročati bleščanja. Gradivo, kot so katalogi in brošure, naj bo na voljo tudi v povečanem tisku in brajici.

Za gluhe in naglušne je ključna kakovostna osvetlitev, ki omogoča branje z ustnic in komunikacijo v znakovnem jeziku. Če so vključeni zasloni ali tablice, morajo omogočati spremljanje vsebine tudi v vizualni obliki – npr. s podnapisi. Kjer je mogoče, je lahko zagotovljeno tudi tolmačenje v slovenski znakovni jezik.

Inkluzivno oblikovan razstavni prostor ni le prijaznejši in varnejši, ampak predvsem zagotavlja, da sta kultura in znanje resnično dostopna vsem. To zahteva tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki določa, da morajo imeti invalidi enake možnosti za vključevanje v družbo, kar vključuje tudi dostop do kulturnih vsebin.

«julij 2026»
pontorsrečetpetsobned
29301
Klančina ni vedno dovolj

Klančina ni vedno dovolj

Klančina, dvigalo in dostopne sanitarije še ne pomenijo, da je objekt resnično dostopen vsem uporabnikom. Univerzalna dostopnost zahteva celosten pristop, ki poleg prostorskih prilagoditev vključuje tudi dostopne informacije, ustrezno komunikacijo in usposobljeno osebje, ki razume potrebe različnih skupin oseb z oviranostmi.

Preberi več
2345
6789101112
13

Kako morajo biti oblikovane kontrastne oznake na steklenih površinah?

Kontrastne oznake na steklenih površinah morajo biti oblikovane kot trakovi, ki so v dobrem kontrastu z okolico (okoliškimi površinami), na njih pa so lahko tudi grafični elementi, kot npr. logotip. Priporočljivo je, da so trakovi dvobarvni, izbrane barve pa so med seboj kontrastne. Glavna vloga kontrastnih oznak na steklenih površinah je namreč preprečevanje trka slepih in slabovidnih oseb, ki bi lahko steklene površine, zaradi svetlobe, odsevov, zamenjale za prost prehod.

Preberi več
141516171819
20212223242526
272829

Kolikšna mora biti minimalna širina steklene stene ob steklenih vratih, da mora biti označena s kontrastnimi oznakami?

Zakonodaja ne definira minimalne širine steklene stene ob steklenih vratih, ki mora biti označena s kontrastnimi oznakami. Menimo, da je nujnost teh oznak odvisna predvsem od situacije, kje in kako so steklene površine umeščene v prostor in kako so izvedene. Če obstaja možnost, da lahko slepa ali slabovidna oseba zamenja fiksno zasteklitev ob vratih za vhod oz. prost prehod, je namestitev kontrastnih oznak nujna.

Preberi več
303112
3456789