Gradbeni zakon (GZ-1) v 32. členu določa, da morajo nastanitveni objekti, kot so hoteli, hostli, penzioni in drugi objekti, ki nudijo kratkotrajno nastanitev, s kapaciteto 10 ali več sob imeti 10 % sob dostopnih in funkcionalno prilagojenih za osebe z invalidnostjo.
Dostopna soba za nastanitev mora biti zasnovana tako, da omogoča samostojno, varno in udobno uporabo osebam z oviranostmi. Celoten prostor mora biti oblikovan tako, da omogoča nemoteno gibanje, predvsem za osebe na invalidskih vozičkih.
Vhodna vrata sobe naj bodo ustrezne širine (vsaj 850 mm, priporočljivo 900 mm), dobro zaznavna in ustrezno označena, da pot do sobe enostavno najdejo tudi osebe z okvaro vida. Več o ustrezni opremljenosti in označbi vrat si lahko preberete v tem članku. Vrata naj omogočajo enostaven sistem odklepanja in zaklepanja, nameščen na ustrezni višini ter dobro zaznaven.
V notranjosti sobe morajo biti prehodi med opremo široki vsaj 800 mm. V delih, kjer je potrebno z invalidskim vozičkom zaviti za 90° ali 180°, ali čelno dostopati do opreme (npr. do omare, mize), mora biti na voljo prazen prostor v širini vsaj 1500 mm, denimo vzdolž postelje in ob njenem vznožju. Nobena vrata v sobi ne smejo ovirati manevrskega prostora.
Dostopna soba za nastanitev naj bo dvoposteljna, vsaka postelja naj ima širino vsaj 1000 mm in dolžino 2000 mm. Kadar to ni mogoče zagotoviti in je soba enoposteljna, naj bo postelja široka vsaj 1500 mm in dolga 2000 mm. Pod posteljo mora biti najmanj 200 mm prostega prostora za uporabo dvigala, višina vzmetnice pa mora biti med 450 in 500 mm, kar omogoča optimalno presedanje osebe iz invalidskega vozička na posteljo.
Če je v sobi na voljo miza, naj bo oblikovana tako, da omogoča čelno dostopanje za osebe na invalidskih vozičkih; pod njo naj bo najmanj 700 mm prostega prostora, med nogami pa vsaj 900 mm.
Ključno je, da je ustrezno prilagojena tudi kopalnica, ki je bodisi urejena v sklopu posamezne sobe ali kot skupne kopalnice (npr. v hostlih). V kopalnici mora biti dovolj manevrskega prostora (vsaj 1500 x 1500 mm). Tuš mora biti brez pragov, opremljen z oprijemali in dosegljivo tuširno glavo, ob njem mora biti dovolj prostora za presedanje na kopalni voziček ali stol. Toaletna školjka mora biti opremljena z oprijemali, dostop do nje pa ustrezno načrtovan. Umivalnik in pipa morata biti dostopna iz vozička. Ostala oprema, kot npr. dozirniki, ogledala, obešala, odlagalne površine, sušilec za lase, naj bo nameščena v dosegu rok.
Priporočljivo je, da je vsa oprema v sobi premična in jo je mogoče razporediti glede na potrebe gostov. Izvedena naj bo v barvah, ki so v kontrastu s stenami in tlemi, da olajšajo orientacijo slabovidnim osebam. Če so v sobi nameščene preproge ali talne obloge, morajo biti takšne, da ne ovirajo vožnje z invalidskim vozičkom in ne povzročajo spotikanja. Stikala za luči morajo biti nameščena na višini od 800 do 1100 mm od tal, da so enostavno dosegljiva osebam na invalidskih vozičkih.
Ključen element zagotavljanja varnosti gostov z oviranostmi je ustrezen sistem za opozarjanje na nevarnost in evakuacijo, kot tudi sistem za klic na pomoč v kopalnici. Zlasti za osebe z okvaro vida ali sluha je pomembno, da je sistem za nevarnost opremljen z zvočnim in svetlobnim indikatorjem. Prav tako mora biti v sobi za nastanitve vgrajena slušna indukcijska zanka za lažje komuniciranje z osebami, ki uporabljajo slušni aparat.